Občinska cenzura

Ko tišina nadomesti resnico postane laž. ~ Jevgenij Jevtušenko

Svoboda je vedno svoboda drugače mislečih. ~ Rosa Luxemburg

Prvi pogoj napredka je odstranitev cenzure. ~ George Bernard Shaw

Tisk je najbolj ostro in najmočnejše orožje naše partije. ~ Josip Stalin

Ideje so močnejše od pušk. Svojim sovražnikom ne pustimo, da imajo puške, zakaj bi jim pustili imeti ideje. ~ Josip Stalin

Cenzure zagotovo niste opazili, ker se je ne da opaziti. Vedno je tiha. Nekdo nekomu zapre usta. Tega ni mogoče slišati. Kljub temu se je zgodilo.

Izvoljeni politiki so tarče različnih kritik, upravičenih in neupravičenih. Tega se morajo navaditi. To je v opisu službe. Brezpogojno morajo sprejeti, da vsi nimajo enakih vrednot, stališč, mnenj in interesov glede urejanja javnih zadev. Različnost definira politiko in demokracijo. Vsa ta različnost mora biti izražena. Pogosto jo imenujemo dialog. Različnost je pozitivna vrednota demokracije, enakost in molk sta zapoved diktatur.

Napisal sem članek, ki sem ga želel objaviti v tiskanem Tržičanu. Dolg je bil za eno stran. V njem izražam stališča glede urejanja območja BPT. Sam sebi se ne zdim ne vem kako pomemben, a vendarle sem članek napisal kot nekdo, ki predstavlja četrtino občinskega sveta in ki je kot županski kandidat dobil tretjino glasov. Podobno kot jaz verjetno misli vsaj tretjina občanov. Ti so zelo pomembni. S cenzuro se je utišal njihov glas.

Članka urednik ni hotel objaviti v taki dolžini in ga je želel znatno skrajšati. Na to nisem pristal, saj članek govori o eni najpomembnejših tem za tržiško prihodnost. Nisem pristal niti zato, ker je v vsaki številki Tržičana vsaj nekaj člankov na celi strani, čeprav govorijo o manj pomembnih temah. Nisem pristal ker »Lokalni program kulture v Občini Tržič« o glasilu Tržičan pravi tudi: Glasilo v skladu s svojo vsebinsko zasnovo in uredniško politiko omogoča in zagotavlja obveščanje javnosti o dogajanju in življenju v občini ter izražanje mnenja občanov o vseh zadevah, ki se nanašajo na življenje v občini in ne spodbujajo k diskriminaciji, ter so skladni z navodili o dolžini in obliki gradiva.

Na krajšanje nisem pristal in dodal, naj skrajšanega ne objavijo. Članek so objavili v skrajšani obliki. Objavili so ga verjetno zato, da bodo zanikali cenzuro. Objavili so ga tako, da so mu odvzeli večino kritičnosti. Skrajšal ga je urednik David Ahačič. V isti številki je objavljeno PR poročilo z javne tribune o BPT. Poročilo je napisala občinska pogodbena predstavnica za stike z javnostmi. Poročilo nikakor ne odseva dogajanja na tribuni, saj zamolči vsa stališča, predloge in kritike občanov, zaradi katerih je bila organizirana. Večina poročila je posvečena uradnikom, največji delež pa županu, ki je vsaj polovico tribune zamudil in bil pri vsem skupaj najmanj udeležen. Namen članka je prikazati županovo zavzetost, delavnost in sodelovanje. Če članek ne prikazuje resnice, prikazuje…?

Župan se izrazito izogiba javnim polemikam. S cenzuro in obvladovanjem medijev želi prikazovati vzporedni svet, kjer vsi mislimo enako in se o vsem strinjamo. Za takšno početje je občina v njegovih dveh mandatih in pol porabila na sto tisoče evrov. Toda kritike so neizogibne in drugačne ideje so na pohodu. So močnejše od pušk, torej tudi od cenzure, denarja in oblastne samovšečnosti.

Istočasno je Društvo ZA razvoj Tržiča občini poslalo pobudo za ureditev dveh problematičnih prehodov za pešce. Pobuda je bila dolgo brez odgovora. Ko je bila objavljena na portalu MojaObčina, s pripisom o tem, da občina na pobudo ni odgovorila, je urednica in občinska predstavnica za medije Saša Pivk Avsec to opombo izbrisala, istočasno pa je prišel še odgovor iz občine. Dejanje je neskladno z vsemi uredniškimi standardi, poštenjem in etiko dela v medijih. Domnevam, da je šlo za usklajeno akcijo z jasnim, a nevidnim, županovim podpisom. Druga cenzura v dnevu ali dveh.

Objavljanje drugačnih in polemičnih idej v občinskih glasilih je nekaj, kar mora biti omogočeno, zlasti opoziciji. Župan to podpira v besedah in zanika v dejanjih. Namreč, najprej trdijo, da bodo vse objavili, ker nihče nič ne objavlja. Ko nekdo začne objavljati, ga takoj cenzurirajo. Živimo v občini, kjer je župan popolnoma prisvojil medije. V Tržičanu, na Radiu Gorenc, na MojiObčini in pretežno v Gorenjskem glasu – se pojavlja samo župan. Vse ostalo je le pozitivna kulisa, ki služi Njemu. Človek se vpraša ali živi v Sloveniji leta 2016, v Romuniji leta 1956 ali morda v Severni Koreji.

Županovo medijsko početje ni skladno z demokracijo. Je njeno nasprotje in močan izraz nepoštenja. Mediji, za plačilo, igrajo njegovo igro. Pri tem ne gre za občino, gre za župana. Gre za to, da iz proračuna plačane medije že deset let uporablja za nabiranje glasov na volitvah. Gre za to, da je kritičnost v njih prepovedana in da je kritikom onemogočen dostop do medijev. Dejanja štejejo in to so dejanja samoljubnega samodržca. Mene to motivira k dodatnemu kritičnemu delovanju.

Preberite še celoten cenzurirani članek: https://klemenbelhar.info/bpt-priloznost-ali-breme/

Članek objavljen v Tržičanu (str. 21): http://www.trzic.si/doc/obcina-trzican/trzican-8-2016.pdf

foto: https://www.wikiwand.com/sl/Cenzura