Moč in odgovornost

Verjetno se vam je že zgodilo, da ste bili v družbi, kjer govori pretežno en človek. Ta človek ni posebno karizmatičen, niti zanimiv in večini gre na živce. Preprosto ves čas glasno govoriči. Ob vsem tem govorjenju nima časa za poslušanje. Na drugi strani ste gotovo opazili ljudi, ki res malo govorijo, tako malo, da ne veste, če v pogovoru sodelujejo. Tudi za njih ne veste ali res poslušajo. Vsi ostali smo nekje v vmes. Na podlagi teh opažanj sem začel ljudi deliti na tri kategorije: oddajnike, sprejemnike in oddajnike – sprejemnike. Večina nas sodi med oddajnike – sprejemnike, torej med tiste, ki poslušamo in govorimo, sprejemamo in oddajamo. Poleg tega sem opazil še nekaj, oddajniki – sprejemniki smo sposobni sprejeti mnenja drugih in sposobni smo spoznati zmoto ter spremeniti lastno mnenje. Za sprejemnike ne vemo, kako stvari stojijo. Oddajniki ne sprejemajo, zato tudi pri sebi ničesar ne spreminjajo. So zelo nedovzetni za svet okrog njih. Ta razmišljanja sem začel povezovati s slovensko politiko. Opazil sem, da je v njej nesorazmerno velik delež oddajnikov. Poleg oddajništva je v njih močno prisoten tudi narcizem. Zelo radi imajo sebe in svoje mnenje. Za druge pa jih malo manj briga. Zato jih privlači moč.

V politiki je moč pomembna. Teorija voditeljstva pozna različne tipe voditeljev in v politiko odhajajo voditelji, ki delujejo z vplivom in s psihološko močjo, ne pa voditelji, ki prisegajo na kontrolo, ukazovanje, ali tisti, ki so jim pomembni odnosi. Ti gredo v druge poklice. Težava je, ker si naši narcistični oddajniki želijo moči zaradi moči same. Z njo oplajajo ljubezen do sebe. Moč je v resnici uporabna, ker omogoča uvajanje sprememb. Odločitve prevede v življenje. Naredi, da se stvari zgodijo. To je moč za nekaj. S tako močjo pride odgovornost. Narcistični oddajnik je odgovoren zgolj tistemu, čigar mnenje upošteva. Torej le samemu sebi. Oddajnik – sprejemnik je odgovoren tistim, ki so mu moč podelili – volivcem.

Sedaj se sam odpravljam v politiko. Ima to kaj opraviti z mano? Seveda. Že davno sem imel dovolj vseh teh oddajnikov. Spraševal sem se ali jih bom zgolj opazoval in preučeval ali se bom tudi angažiral? Ker sem tip človeka, ki mu je blizu voditeljstvo vpliva, sem se odločil, da vstopim v peskovnik in vsaj malo prispevam k odganjanju oddajnikov. Dovolj je pozerjev, ki trosijo populizme, se radi kažejo na vsaki procesiji in si za vsako priložnost nadenejo nov obraz. Potrebujemo ljudi, ki bodo znali moč uporabiti, uvesti spremembe in sprejeti odgovornost.

Že davno sem spoznal, da nimam vedno prav in da moj obraz ni lep. V ogledalu je pretemno zagorela, vse bolj zgubana podoba s temnima lisama okrog oči. Bo že, saj ne gre zame. Gre za svet okrog mene. Borim se za moč, ki se mora razdajati v korist drugih. Treba je veliko poslušati in reči bistveno. Politika ni skrb za idealizirano podobo v ogledalu, je skrb za druge.