Kultura jurčkov in otvoritev

Prijatelji z Dolenjske so me povabili na koncert The Sausages. Odvijal se je na nekem travniku, dovolj daleč, da glasna glasba ne bi motila krajanov. Do tedaj sem obiskal mnogo rokerskih koncertov na stadionih, v raznih halah, dvoranah, klubih in dvoranicah. Ta koncert na travniku me je v marsičem presenetil. Namreč, koncert pomeni, da greš poslušat glasbo. The Sausages so se trudili, pod odrom je norelo nekaj opitih mladeničev, ostali smo se drenjali ob Unionovem jurčku in pili pivo. Glasbeno dogajanje na odru je bilo le zvočna kulisa za neke vrste veselico. To je bilo nekaj povsem drugega kot koncert.

Od tiste veselice je preteklo že veliko Krke in Tržiške Bistrice. Rak je prešel v fazo metastaz. Povsod so same veselice, koncertov pa vse manj. Svet so zasedli jurčki v ritmu frajtonarice. Da ne bo pomote, ne sodim glasbenih okusov. Ne napadam Avsenikov in razumem ljudi, ki so jim všeč Modrijani. Nič nimam proti veselicam. Eno je veselica in drugo je koncert. Prav, imejmo jurčke in veselice, a potrebujemo tudi koncerte. Kje so časi, ko je na Sv. Jožefu igral Vlado Kreslin in so ljudje v septembrskem mrazu pozabili na pivo in jurčke ali ko so na drsališču talent pokazali Zulu W? Namesto pokritega občinskega atrija smo dobili šotor za veselice. Čakamo le še na občinskega jurčka.

Z veseljem sem čakal na koncert T.M.S. Crew, saj imamo končno dober in zanimiv tržiški ansambel. Evo jih, na Gorenjski plaži. Fantje in dekle so se trudili in pustili srce na igrišču. Trud se je bolj malo slišal, ker je bilo ozvočenje slabo. Pravega odrskega učinka ni bilo, ker je neznosno manjkal light show. Bil pa je – občinski jurček. Čakam dan, ko bodo na plažo povabili simfonični orkester in obenj postavili jurčka.

Priznam, sem eden tistih čudakov, ki hodijo na razstave. Raznorazne. Celo tako sem čuden, da sem enkrat več ur čakal v vrsti, da sem lahko vstopil na razstavo v enem od muzejev. Toda najdlje sem čakal oziroma čakam doma v Tržiču. Še vedno čakam, da bi videl inštalacijo v Germovki, ki jo je postavil res izvrsten umetnik. Čakal sem, da bi videl razstavo Arneja Hodaliča, ki je eden najbolj kul tipov, kar sem jih spoznal. In izvrsten fotograf. Na srečo sem to razstavo videl v Ljubljani. Mimo Germovke sem šel vsaj stokrat. Vedno je zaprta! Tudi Hodalič je bil popoldan vedno zaprt. Ljudje imamo nenavadno navado, da v muzeje in na razstave hodimo popoldan, ob sobotah in zlasti ob nedeljah. To nekako ne sovpada z delovnim urnikom občinskega birokrata in povsem sovpada z delovnim časom jurčkov.

Če razstav ne organizirajo zato, da bi si jih kdo ogledal, zakaj jih otvarjajo? Zaradi otvoritev. Župan se pokaže, navrže nekaj samohvalnih besed, stalni inventar popije nekaj zastonj kozarčkov. Razstavljavec je vesel, ker je dobil priložnost. Otvoritev je mimo, razstavo lahko zapremo.

KUD Načeta paleta je razstavljal v Paviljonu. Obisk je bil presenetljivo dober. Razstava je bila odprta popoldan in ob koncu tedna. Ljudje so prišli, ko imajo čas. Pokazali so, da jih ne zanimajo samo veselice ob jurčkih. Zanimajo jih kulturni dogodki.

Pravzaprav potrebujemo kulturno revolucijo. Brez skrbi, ne ge za maoizem, gre za manj jurčkov, manj otvoritev in več kulturnega ter umetniškega dogajanja. Gre za osnovne človeške potrebe.