Peko: izgubljena priložnost

Prejšnji teden smo izvedeli, da je nek prekupčevalec z nepremičninami kupil prostore tovarne Peko. To je zelo slaba novica, saj bi tak nakup morala opraviti Občina Tržič. Tržiška občina že dolga leta gospodarsko nazaduje in se spreminja v spalno naselje. Večina prebivalcev se mora na delo voziti v druge kraje. V Tržiču ni veliko podjetij, zlasti ne večjih, zato ni »multiplikativnih učinkov«: proda se manj malic, manj zaslužijo lokali, manj lokalni obrtniki, manj dajatev dobi občina, hotel je zaprt.

Tudi za samozavest Tržičanov bi bilo bolje, če bi nekoč spet lahko trdili, da smo med gospodarsko najmočnejšimi kraji in med najbogatejšimi občinami v Sloveniji. Danes smo zelo daleč od tega. Gospodarski razvoj je ena izmed najvažnejših nalog v naši občini. Pri tem ne gre za vprašanje kaj storiti glede tega, niti kako to storiti. Gre za vprašanje kje to storiti?

Večina izzivov, težav in problemov v naši občini je prostorskih. Ni prostora za stanovanjsko gradnjo, ni prostora za gradnjo novih tovarn ali delavnic, ni prostora za gradnjo javnih stavb, ni prostora za obvoznico, ni prostora za pločnike in kolesarske steze. Ob tem pa je tretjina mesta prazna (BPT in Peko).

Napake so počeli vsi župani do sedaj. Gromozanske napake. BPT so prepustili trgovanju s podjetji, kot da bi šlo za nekaj nepomembnih sto kvadratov. Vsaj v času mandatov sedanjega župana bi občina lahko kupila BPT in tako začela urejati mesto, a župan tega noče.

Prodaja območja Peko, je bila priložnost za popravo napake. Občina bi lahko kupila Peko in ga del prodala tržiškim podjetjem, ki so ga želela kupiti. Območje bi lahko uredila kot industrijsko ali gospodarsko cono. Lahko bi ga namenila za stanovanjsko gradnjo. Kar koli od tega bi bilo bolje kot to, kar se je zgodilo. Sedaj vsi skupaj lahko le gledamo in čakamo. V primeru BPT že dvajset let ali več žalostno zremo v propadajoče in spomeniško zaščitene stavbe.

Svetniki Zagona smo predlagali, da bi Peko kupila občina, to je predlagal tudi Odbor za gospodarstvo. V njem sedita dva županova svetnika. Ta dva svetnika sta želela kupiti del Peka. A tudi njima občina ni zmogla pomagati. Glasovanje in delovanje proti lastnemu prepričanju in proti lastnim načelom je nasploh običajen pojav v Ekipi proti Tržiču.

V čem je finta? Zakaj župan pogosto deluje proti interesom občine, ki jo vodi? Ne vem natančno, a odgovorim lahko z nekaj spomini in opažanji. Ko smo se Zagonovci borili, da bi v Tržiču ostalo podjetje Intec, je v razpravi podžupan zamahnil z roko, rekoč: »Saj je vseeno, če odidejo.« To pove marsikaj o miselnem obzorju sedanjih oblastnikov.

S tem pridemo do vprašanja kam? Kam gredo podjetja, ki odidejo iz Tržiča? Ne odselijo se v druge države ali na drug konec Slovenije. Spomnim se računalniškega podjetja, ki je odšlo v Šenčur ali tovarne, ki je nastala v Žirovnici. In kdo je lastnik teh poslovnih con? Podjetje, ki mu župan zaupa projektiranje večine projektov, ki nikoli ne zaživijo. Gre za podjetje, ki je narisalo, kako bo izgledalo območje BPT po prenovi – ki je ni. Kako bo izgledalo novo nogometno igrišče – ki bo v resnici zgolj poglihana trava. Kako bodo prenovili Pur – kar je že sedaj mrtva črka na papirju. Gre za podjetje, ki je županu pripravilo lepe risbice z zanimivi projekti, ki jih je objavljal v Tržičanu in z njimi, pred volitvami, skakal na okrog. Vse to pa smo verjetno plačali občani.

Nekaterim je propadanje Tržiča interes. Selitev podjetij v druge gorenjske kraje pa pomemben posel. Očitno na tem vlaku sedi tudi župan Sajovic. Odločanje volivcev na novembrskih volitvah bo pokazalo ali bodo ljudje glasovali za razvoj ali za propadanje svoje občine. Upam, da bo pri volivcih vzklilo zavedanje, da smo trenutno na poti v propad in da je zato treba kreniti v drugo smer.

Občina potrebuje prostor, ki lahko koristi vsem. Zato sem bil za nakup Peka. Zato sem za odkup BPT. Zato sem za ureditev področja na Mlaki. To je vitalen občinski interes. To preprosto moramo storiti. Če tega noče storiti ta oblast, potem zamenjajmo oblast.