Tržiški čokoladni penisi niso moje maslo

Nisem avtor anonimke. Nisem koval zarote proti županu. Nisem naročil, izdelal ali delil »neslastnih sladic«. To preprosto nisem jaz.

V aferi »Čokoladni penisi« se v zadnjih dneh pojavljajo podtikanja, ki so našla celo pot v medije, zato je prav, da pojasnim svojo vlogo v dogajanju.

8. maja sem po pošti dobil anonimen dopis, ki je bil sprva (sredi aprila) naslovljen na Občinski svet in na Nadzorni odbor Občine Tržič, a se je – kot kaže – izgubil na občinskih hodnikih, zato so ga pisci očitno poslali občinskim svetnikom na dom. Dopis je bil drugačen od anonimk, ki precej pogosto najdejo pot v moj nabiralnik. Navedbe v dopisu so bile takšne, da bi jih lahko napisal le nekdo, ki je opisano dogajanje doživel. Hkrati sem se zavedal, da razlogi za anonimnost lahko tičijo v tem, da se žrtve dogajanja bojijo za službo. Namreč, v zadnjih štirih letih sem dodobra spoznal županovo demagoško in avtoritarno držo.

Anonimne navedbe sem skušal preveriti in dobil sem večkratno potrditev, da so resnične v delih, kjer so zapisana dejstva o dogajanju. Tak primer je neprimerno obdarovanje ob dnevu žena. Posvetoval sem se s pravnico, ki se ukvarja z mobingom. Potrdila je, da je sum na mobing utemeljen. Posvetoval sem se s strokovnjakom za PR, ki mi je odsvetoval ukrepanje, saj je predvidel scenarij, po katerem bi afera lahko škodovala tudi mojemu ugledu.

Skrivanje dopisa pred Občinskim svetom in poniževalen odnos do zaposlenih sta v meni vzbudila občutek odgovornosti. Zaposleni na občini, ki se počutijo mobingirani ali ponižani, so se obrnili name. Kljub drugačnim nasvetom sem se odločil ukrepati. Ne z aferaštvom, ampak s predlogom, da Občinski svet ustanovi komisijo, ki bi raziskala primernost ukrepanja vodstva občine in s predlogom, da Občinski svet zadevo preda inšpekciji in policiji. Županova koalicija je oba predloga zavrnila. (posnetek dogajanja v občinskem svetu najdete tukaj: http://dropcanvas.com/3qfz6)

O dogajanju so bili obveščeni tudi mediji, ki so, pred objavo, preverili verodostojnost virov. Brez tega o anonimki ne bi pisali. Od tu naprej je šla zgodba svojo pot.

Ravnanje župana in direktorice je meni nedoumljivo in škandalozno. Dovolj bi bilo priznanje spornega dejanja in iskreno opravičilo. Namesto tega smo dobili sprenevedanje, opravičevanje s figo v žepu, dodaten pritisk na zaposlene in laganje. Ob tem pa politično motivirano razširjanje laži, da za vsem skupaj tičim jaz. Zato izjavljam, da nisem avtor anonimke. Nisem koval zarote proti županu. Čokoladnih penisov in vagin nisem naročil jaz, ampak nekdo z občine. Čokoladnih penisov in vagin nisem delil jaz, ampak jih je župan. Krivde za afero nisem zarotniško pripenjal političnim nasprotnikom, to počne župan.

Sem zgolj človek z vestjo in nekaj moralnega kompasa. Zato sem velikokrat v življenju branil tisto, kar je prav. Trudim se biti na strani resnice, pravice in osnovne spodobnosti. To počnem tudi v tem primeru. Glede tega ne odstopam. Vsakdo mora sam presoditi ali bo verjel v županovo politikantsko sprenevedanje in v njegovo lažnivo pripenjanje krivde meni, ali pa se bo postavil na stran uslužbenk občine, ki so na dan žena, praznik ženskih pravic, za darilo dobile čokoladni penis. O tem presodite po lastnem moralnem kompasu.

Z vso odgovornostjo, pri polni zavesti, lastnoročno

Klemen Belhar