Belharjev voditeljski test

Med opravljanjem svojega poklica se pogosto srečujem z vprašanji o voditeljstvu. O tem se sprašujem tudi z zgodovinskega vidika in ne morem zanemariti politične plati. Vprašanje je enostavno: kdo je dober vodja? Pogosto na dobra in očitna vprašanja ni lahkih in enostavnih odgovorov. Na Facebooku in Linkedinu lahko najdete kopico ilustracij in zapisov na to temo. Obstaja množica izobraževanj in usposabljanj, ki naj bi iz vas naredila dobrega vodjo. Kljub vsem tem prizadevanjem se vprašanje še vedno zastavlja in ostaja pretežno nerazrešeno.

Zaradi stalnega spraševanja in zaradi ponovnega pojava populističnih voditeljev v politiki, sem želel zasnovati test, ki bi meni in udeležencem testa pokazal, kako dojemajo voditeljstvo. Ponavljam, test predvsem pokaže, kako ljudje razumejo voditeljstvo in ne toliko, kakšen naj bo dober vodja. Čeprav nekoliko osvetli tudi to plat problema.

Kako poteka test?

Udeležence prosim, naj povedo čim več imen znanih voditeljev, ki jih »vsi poznamo«. Pri tem poudarim, da je najbolje, če izpostavijo imena političnih voditeljev. Ni dovolj, da navedejo znane državnike, ampak tiste, za katere menijo, da so dobri voditelji. Svojo odločitev morajo povsem na kratko utemeljiti.

Ne gre za anketni rezultat, kjer bi lahko navajal empirične podatke. Gre bolj za ilustracijo, ki kaže nek vzorec, ki se je nabral skozi leta občasnega izvajanja testa. Pri sodobnih voditeljih zmagujeta Angela Merkel in Barack Obama. Sledijo Putin, Erdogan in Orban. Precej glasov je v zadnjih letih pridobil tudi Trump. Ko je bil na oblasti, se je na lestvico redno uvrščal tudi Berlusconi. Med imeni novejše zgodovine zmagujeta Churchill in Tito. Slednji je skozi leta dobil največ glasov. Tito je še vedno pojem dobrega voditeljstva.

Lahko opazimo, da ljudje navajajo skoraj izključno moške. Večino gre za državnike, ki vladajo s trdo roko. So diktatorji ali kažejo težnje, da bi to postali. Gre za voditelje z močno izraženo mačistično držo. Če bi se test zaključil na tej točki, bi filozofija vodje, ki vleče voz, skrbi za ljudi in se razdaja za ekipo, odšla na pokopališče slabih idej.

Toda …

… zastavim naslednje vprašanje! Udeležence vprašam, naj naštejejo države v katerih bi najraje živeli. Nekateri že ob vprašanju prasnejo v smeh, nekateri nič hudega sluteč odgovarjajo. Top lista zaželenih držav: Švica, Norveška, Nova Zelandija, Kanada in Avstralija. Nato jih vprašam, če lahko naštejejo politične voditelje ali voditeljice iz naštetih držav. Nekaj let nazaj nihče ni znal, brez Googla, našteti niti enega. Zadnja leta občasno kdo pozna kanadskega predsednika vlade.

Seveda sledi naslednje vprašanje: ali res mislite, da so prej našteti voditelji dobri voditelji? Odgovori pokažejo začudenje in veliko samo-spraševanja. Test pokaže popolno disonanco med predstavo o tem, kakšen naj bi bil dober vodja in med tem, kakšno okolje naj bi ustvarjal. Ljudje si želijo, da bi vodja izžareval moč, moško potentnost, dajal enostavne odgovore in kazal očitne rešitve. Toda v resnici nikakor ne bi živeli pod oblastjo takega vodje.

Živeli bi tam, kjer so voditelji dokaj anonimni in brez potrebe po slavi. Tam, kjer voditelji nimajo enostavnih odgovorov in rešitev, pač pa so se pripravljeni spoprijeti z zapleteno realnostjo. Tam, kjer mačizem ni izpostavljena vrednota. Tam, kjer ukazovanje z enega mesta ni prevladujoča praksa. Tam, kjer voditelji ne poskrbijo predvsem zase, temveč predvsem za druge. Tam, kjer je vodenje poklic in ne osebno poslanstvo z demonsko platjo. Tam, kjer mora vodja upoštevati ljudi in svet, ki ga obdaja.

Morda so dobri voditelji ljudje, ki nimajo enostavnih odgovorov in rešitev? Ki nimajo potrebe po slavi, osebni moči in bogastvu? Ki niso obremenjeni z lastnim mačizmom? Ki znajo poslušati, ne zgolj govoriti? Ki so se pripravljeni spoprijeti z zapletenimi izzivi? Ki znajo delati za dobro vseh? Ki se naposled znajo tudi umakniti?

Osebno sem v to vse bolj prepričan.

_{foto: Tito_en.wikipedia}