Kako sem kupil čevlje z rumeno peto

V ponedeljek in torek sem vodil intenziven seminar in bil pretežno odrezan od sveta. Ko sem pogledal na Facebook sem videl, da je Alja Viryent s svojim projektom požela izjemno pozornost v Tržiču in po celi Sloveniji. Mnenja o projektu in o prvih čevljih so se tako kresala, da se tudi sam nisem mogel odločiti  ali so mi všeč ali ne.

Med maili me je čakalo tudi ženino sporočilo: »Mi jih kupiš?« Dodana je bila povezava na spletno stran gospe Viryent. 250 € ni veliko za dizajnerske čevlje, a veliko za nekoga s povprečnimi dohodki. Najprej sem globoko zadihal in se odločil, da med dolgo vožnjo analiziram problematiko.

Ugotovil sem, da bom z nakupom osrečil ženo. 250 € je več kot sprejemljiva investicija v srečen zakon. Še posebej, ker priznam, da sem v življenju že precej porabil za nakup tekaške, smučarske in alpinistične opreme. Hkrati bi gospe Viryent pomagal pri zagonu projekta. S tem bi, upam, pomagal tudi tistim, ki jih bo zaposlila. Dodal sem še ščep lokalpatriotizma in našel dovolj argumentov za nakup.

Ob prebiranju raznih zapisov sem opazil, da se je lokalna politična srenja hitela šlepati na pogum gospe Viryent. Osebno nisem nič rekel ali napisal. Raje sem naročil čevlje. Saj veste: Talk is cheap!

–

Opomba: Če bi kdo kaj raziskoval in firbcal: z ženo sem finančno-računovodska razmerja uredil tako, da je šlo nakazilo z ženinega računa. V dobrem zakonu se vse pogliha.

^{foto: https://www.viryent.com/product/prvi-women-1100/}