OŠKODOVANJE V ROČEVNICI

Oškodovani stanovalci v Ročevnici kričijo na pomoč in svoj glas so usmerili tudi k svetnikom Zagona, zato čutim dolžnost, da se odzovem. Z veseljem pomagamo in storimo, kar je v moji in naši moči. Kako lahko pomagamo bom zapisal na koncu prispevka. Prepričan sem, da gre tu za vprašanje pravice in tega, kar je prav.

Pri zemljiščih v Ročevnici gre za dve stvari: interes in odgovornost.

Interes

Interes stanovalcev je, da obdržijo svoje koščke spornega zemljišča. Za to imajo življenjske in praktične razloge ter pravne razloge. Zemljišča so nekoč odkupili in sedaj jih nočejo zapustiti ali odkupiti ali plačevati najemnine. So oškodovani in prav bi bilo, da se jim škoda poravna ali da se ugotovi pravica.

Denacionalizacijski upravičenci so imeli interes, da zemljišče dobijo vrnjeno. To se jim je uresničilo na papirju, dejansko pa zemljišč niso dobili v posest, ker jih še vedno zasedajo stanovalci. Očitno jih nek motiv vodi tudi k izživljanju  in izvajanju pritiskov. Razumeti moramo, da se verjetno tudi oni počutijo oškodovane, saj so zemljo dobili vrnjeno, a ne morejo do nje. Za vrnjeno posest se agresivno borijo s pravnimi sredstvi.

Odgovornost

Spor se bo zaključil v korist stanovalcev ali denacionalizacijskih upravičencev. Izgleda, da je poravnava malo verjetna. Kakor koli se bo primer zaključil, bomo imeli eno stran, ki bo močno oškodovana in drugo stran, ki bo prav tako oškodovana. Namreč, že sedaj sta obe strani oškodovani.

Oškodovanje sta povzročili Občina Tržič in Upravna enota Tržič (UE). Občina ni uredila pravnih poslov za prenos lastništva, UE je neupravičeno vrnila funkcionalna zemljišča. Obe ustanovi bi morali prevzeti odgovornost, kar lahko storita na različne načine. Osnova za kaj takega mora biti priznanje, da je bila storjena napaka. Žal imamo v teh krajih težave z odgovornostjo. Očitno krivci za napaki mirno spijo in se jim ne zdi vredno, da bi se opravičili. Odgovorni na obeh ustanovah tudi ne zmorejo opravičila in dejanj za popravo krivic.

Predlog

Menim, da bi Občina morala odkupiti zemljišča in jih prenesti v last stanovalcev. Kupnino je prejela in sedaj bi jo izgubila. Stanovalci bi zemljišča končno dobili v last, denacionalizacijski upravičenci bi bili poplačani. Seveda, bi se obe strani morali s tem strinjati in pristati na sprejemljivo ceno. Oboji bi si zaslužili tudi javno opravičilo.

Menim, da bi obe strani morali terjati odškodnino od UE oziroma od države. Verjetno je edina pot tožba. Kar nas spet pripelje do odgovornosti. Ne vem ali so ljudje, odgovorni za napačno odločitev, še zaposleni na UE? Storili veliko napako, morda celo malomarnost. Se čutijo odgovorne?

Čustva

Razumeti je treba čustveno in interesno plat vpletenih. Stanovalci so jezni na tistega, ki jim želi vzeti zemljo. Upravičenci na tiste, ki zasedajo njihovo zemljo. Spor se poglablja in vse slabše se razumejo. Pri tem nikomur ni za zameriti, saj imajo oboji svoj pravni in osebni prav, ki ga je tako ali drugače potrdila država, ko je skuhala zmedo. Stanovalcem zemlje niso vzeli upravičenci, marveč država. Upravičencem je država vrnila zemljo, ki je tako postala njihova. Sedaj jo zasedajo drugi ljudje. Spet je kriva država. Zato je od nje treba zahtevati naj popravi lastno napako. Nekaj morata storiti Občina in UE.

Naša pomoč

Pet opozicijskih svetnikov, ki so vedno preglasovani, v rokah nima moči, ki bi lahko odločala na Občini. Lahko zahtevamo razpravo v Občinskem svetu. Lahko vložimo pobudo, da Občina denacionalizacijskim upravičencem ponudi odkup. Če to ne bi delovalo, lahko skupaj s stanovalci zbiramo peticijo. Seveda, se mora s tem na koncu strinjati večina v Občinskem svetu. Upam, da to lahko dosežemo brez peticij in prisil. Z odkupom pa se morajo strinjati tudi denacionalizacijski upravičenci. Brez njih ne bo šlo.

Poziv župana k ureditvi razmer ni nič. Sklep Občinskega sveta, naj se stvari uredijo, je le izražanje želja. Štela bodo dejanja. Svoj predlog sem podal in mi ga bomo podprli z glasovi. Štela bodo dejanja, ne besede in pobožne želje.