Fake news: Trump in mi

Fake news, lažne in izmišljene novice, so s političnim vzponom Donalda Trumpa postale izraz, ki ga slišimo vsak dan.  Svetovni mediji jih predstavljajo kot nekaj novega, nekaj nepojmljivega in kot nekaj s čimer svet še ne zna živeti. Je to res?

Ogorčenost in čudenje ob lažnih novicah je izraz ameriške samozagledanosti, nekakšen nezavedni dolgoletni nacionalni trumpizem. Namreč, Američani so zelo občutljivi, če jim predsednik laže. Precej so občutljivi, če jim lažejo politiki nasploh. Pri aferi Watergate ni bilo sporno le prisluškovanje, enako ali še bolj je bilo sporno Nixonovo laganje o tem. Clintonov spolni škandal ni bil škandal zato, ker si je predsednik privoščil avanturo z mladim dekletom, temveč zato, ker je o vsem skupaj vztrajno lagal. Lahko si ogledate čudovit dokumentarec Wiener. Govori o newyorškem županskem kandidatu, ki je izgubil zaradi vztrajnih malih laži o spletnih spolnih klepetih. Trump se je postavil v vlogo nekoga, ki se ne laže, ampak se zavestno in nalašč moti. Njegova izmišljena dejstva pa razširjajo sodelavci ali alternativna medijska mašinerija, ki ga je pravzaprav ustvarila. Tak pogled na resnico, dejstva in obveščanje državljanov je novost v ZDA, hkrati pa nič novega za dobršen del sveta.

Vsak, ki živi v naših krajih in je starejši od štirideset let, celo življenje živi fake news. V časih socializma smo bili navajeni, da ne verjamemo uradnim novicam. Tudi tisto, kar je bilo res, je bilo pogosto obogateno z nečim, kar je lažno. Zmes resnice in laži. Zmes, kjer težko ločiš eno od drugega. Ta zmes se je po osamosvojitvi dodobra prelila v prevladujoče medije in vztrajala do današnje nekritične dobe. Seveda, to ni zgolj slovenski pojav. S takšno zmesjo se je povzdignil Berlusconi, na Madžarskem je to pogoj za obstoj Orbana, nič drugače ni na Hrvaškem ali v Srbiji. V BiH najdete trojni fake news. Erdogan brez lažnih novic ne bi dolgo obstal na položaju. V teh napol demokratičnih družbah so novice napol lažne. V družbah, kjer je demokracije več, so novice pretežno resnične, le da njihova »resničnost« temelji na miselnih konceptih, ki se prikazujejo kot samoumevni, a so daleč od tega: kapitalizem, patriarhat, narava, rasa in meja. V pravih diktaturah so novice prave laži. Zato je tako smešno gledati novice iz Severne Koreje.

Vpetost fake news v družbeno in politično tkivo lahko zlahka opazimo tudi na mikro nivoju. Odprem občinski časopis in berem izmišljene novice, ki jim legitimnost dajejo člančiči o izletu tega ali onega društva. Pred leti sem bral o velikanskih uspehih gradnje kanalizacijskega omrežja, ki je dokončno rešilo problem kanalizacije. V resnici je nanj priklopljenih dobra tretjina gospodinjstev in v kanalizacijo bomo prisiljeni vlagati nadaljnje milijone. Istočasno smo brali o čudovitem novem vodovodu, ki nam po uradni državni statistiki dobavlja relativno slabo vodo. V zadnjih letih beremo o turističnem razvoju, le turistov ni nikjer. In tako dalje. Bodimo odkriti, podobno je v mnogih občinah.

Večina ljudi cela življenja živi z lažnimi novicami. Kar se je spremenilo, je to, da jim dandanes morda celo verjamemo. Nekdaj smo vedeli za obstoj cenzure in zlahka smo prepoznali ideološko propagando diktature. Današnji politični lažnivci znajo svoje laži spretno zaviti v celofan verjetnega. Če se vam bom avgusta skušal zlagati, da zunaj sneži, mi tega ne boste verjeli. Če to storim decembra, mi boste morda verjeli, dokler ne boste pogledali skozi okno in se prepričali. To je način sodobnih političnih laži, s katerim je prežeta vsaj polovica Evrope. Tega se nismo naučili od Trumpa, tega se je Trump naučil od nas. In ljudje smo pozabili, da je treba zgolj pogledati skozi okno.

^{foto: http://www.livescience.com/57151-why-we-fall-for-fake-news.html}