Zakaj postavljamo klopce?

Zato, ker jih ne postavljajo tisti, ki bi jih morali. To je najpreprostejši odgovor.

Obstaja tudi nekoliko daljši odgovor s pojasnilom. Klopce niso le deska za počivanje. So označba kraja, kjer se ljudje tradicionalno radi ustavljamo, posedimo in opazujemo okolico. Zato niso postavljene kjerkoli, ampak navadno tam, kjer se je skozi čas razvila neka navada. Običajno gre za točke, od koder imamo lep razgled, se dobro skrijemo ali se intimno dobro počutimo. Tam nam je lepo. Ko to počne več ljudi, se ustvari javni prostor. To je del splošnih človeških navad in osebnih srečevanj.

Lokalna oblast mora razumeti, da je za javni prostor treba skrbeti. Treba ga je negovati, urejati in vzdrževati. Klopce je treba popravljati. Klopce ljudje rabimo. A klopc ni. Postavljamo jih, ker so simbol odtujenosti oblasti. Občani imamo potrebe za katere mora lokalna oblast poskrbeti. A v Tržiču je kup javnih zadev, ki jih župan in občinska uprava vztrajno ignorirajo in ne uredijo. Gre za kopico malenkosti. Te malenkosti niso spregledane, saj ljudje prosijo, zbirajo podpise, pišejo pisma in kličejo župana. Pristojni stvari ne uredijo. Raje se igrajo na bazenu.

Ciniki pravijo, da so klopce le volilna kampanja. Nekateri dodajo, da gre za volilno kampanjo po kateri bo vsaj nekaj ostalo. Toda klopce spreminjajo moje življenje. Najprej je bila klopca. Potem so prišli lajki, sledili so zasebni odzivi, klici ljudi, ki bi pomagali in klici donatorjev. Rojeva se skupina ljudi, ki želi urejati svojo okolico. Skoraj gibanje. Več kot kampanja. Če bo uspela tudi volilna kampanja, bo to gibanje velika obveza in neskončna motivacija za urejanje kopice velikih malenkosti.

Klopce so simbol potreb ljudi. So simbol upora proti oblasti, ki se ne ozira na lastne občane. Ker klopce postavljamo in ne razbijamo ali demonstriramo so tudi upor proti razbijaštvu. Predlani so v nekem drugem mestu, kjer je bila oblast enako cinična, metali kocke in se nasilno upirali. Mi tega nočemo. Raje postavljamo, kot razbijamo. S klopcami se upiramo oblasti, ki živi mimo nas, namesto da bi delala za nas. Klopce tiho kričijo: »To počnemo za vas!« Hkrati pa glasno molčijo: »Fertik je!«