ŠAVNIK: NAŠA PRIHODNOST

Zgodba se začne kot mnogo zgodb. Ko sem se po napornem delovnem dnevu usedel na kavč, se je zgodilo nekaj nenavadnega. Kavč je bil v najetem stanovanju v Podgorici. Airbnb. Kot v skoraj vseh dnevnih sobah, je bila pred kavčem mala mizica. Na vrhu steklena, tako da se je skozi steklo videlo leseno dno, na katerem so bile vržene knjige, revije in druge tiskovine. V oči mi je padel kvadraten katalog natisnjen na poseben recikliran papir.

Preden sem ga vzel v roke, sem na njem opazil nekaj meni znanih logotipov. Evropska zastava, logotip pristojnega črnogorskega ministrstva in znak GIZ. Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) je ogromna organizacija s katero Nemčija po svetu izvaja svoje interese. Če ste delali na evropskem projektu ali dveh, jih zagotovo poznate. Knjižico sem obrnil in zagledal naslovnico. Šlo je za katalog naložbenih priložnosti v občini Šavnik. Knjižica je bila natisnjena v angleščini in namenjena tujim investitorjem. Pod njo je bila enaka knjižica v črnogorščini, namenjena domačim investitorjem. Zunanji vtis je bil kar v redu, znotraj sta bili knjižici slabo oblikovani, želeli pa sta dati vtis, da bo Šavnik postal sodobno, celo futuristično, mesto.

Usta so mi zlezla v nasmeh in nekoliko sem se krohotal.

Nekaj let prej, ko sem delal na nekem drugem projektu, me je pot nekajkrat peljala skozi Šavnik. Pot iz Podgorice do tja se zdi neskončna. Cesta je za slovenske standarde zelo slaba. Po slabem in ozkem asfaltu vodi čez nekaj gorskih prelazov. Preden vas cesta pripelje v Šavnik, se nekoliko spusti in se do mesteca spet vzpne. Tam vas pričaka redek prizor.

Mladostniško popotovanje me je nekoč pripeljalo v države afriškega juga, ki veljajo za nerazvite. V Zimbaveju že dolgo vlada diktator in pod njegovo vladavino infrastruktura vse bolj razpada. Mala mesta so revna in neurejena. Večina jih je lepših kot Šavnik. Na eni strani mesto oklepa neskončen in globok kanjon, na drugi pa strme gore. Ob razpadli tovarni, ki ni imela pogojev za obstanek na tem gorskem prelazu, je nekaj sesutih blokov, ob njih pa revne balkanske hiše, ki izgledajo, kot bi jih nekdo sezidal brez zidarjev. Ob hiškah je slabo vzdrževano nogometno igrišče. Ta prizor mi je ostal v spominu kot simbol kraja na koncu sveta. Simbol kraja, kjer res ne bi hotel živeti.

In ta kraj išče mednarodne investitorje. Sprašujem se, če sodoben kamion sploh zmore pripeljati do tja? V Črni Gori se veliko vlaga v mesto Danilovgrad, ki je zelo blizu Podgorice, do njega vodi funkcionalna cesta in tam občina razpolaga z dovolj zemljišči, ki jih prodaja in oddaja zelo poceni. Hkrati pa občina aktivno ureja mnoge formalnosti, da se z njimi ne bi mučil investitor.

Prejšnji teden sem izvedel, da je naša občina izdala katalog »INVESTICISJKE in POSLOVNE PRILOŽNOSTI v občini TRŽIČ«. Z njim občina išče mednarodne in domače investitorje. Katalog je objavljen v slovenščini. Tovarne naj bi gradili na zemlji, ki večinoma niso v občinski lasti. Večinoma na zemlji, kjer se zaradi vrste razlogov ne da graditi in kjer potrebna infrastruktura ni urejena.

Po ogledu kataloga je v mislih odzvanjala le ena beseda: Šavnik!

http://www.trzic.si/doc/aktualno/katalog-investicijske-priloznosti-trzic.pdf

http://www.politika.rs/sr/clanak/59628/Promasena-investicija-ili-ukleti-grad