Nezadovoljstvo in pozitivnost

Včeraj sem imel predavanje na eni izmed podravskih osnovnih šol. Ravnatelj me je prosil naj pred začetkom šolskega leta učiteljem vlijem nekaj pozitivnosti. Prej me je poslušal na nekem drugem predavanju in videl me je kot izjemno pozitivnega človeka (njegove besede). Ker sem strokovnjak za komuniciranje sem predaval o komunikaciji na pozitiven način. Ta čas se je doma pojavila cela fronta, ki mene in moje politične sodelavce želi prikazati kot večne negativce. Nemo propheta in patria! (Nihče ni prerok v domovini.) Vedeli so že stari, a vseeno si pojav zasluži nekaj razlage.

Najprej je treba ločiti negativnost od nezadovoljstva. Razbijaštvo od graditeljstva. Gotovo obstajajo ljudje, ki so vedno proti in se pritožujejo čez vse. Morda jih je v krajih pod Košuto celo precej? Ne bom sodil o tem. Biti vedno proti, misliti, da vedno vem najbolje, prepričanje, da drugi vse storijo slabo in da je svet nasploh slab – to je negativizem. Gre za prepričanje, ki je težavno za okolico in za negativnega posameznika. Dolgoročno vodi celo v depresijo in zagrenjenost. Gre za destruktivno prepričanje.

Nezadovoljstvo je daleč stran od negativizma. Je celo začetek vsega pozitivnega. Je rojstvo tistega, čemur pravimo napredek. Naši daljni predniki niso bili zadovoljni s stanjem, zato so ves čas nekaj izumljali in spreminjali ter premikali meje lastnega sveta. Gandhi, ki je vzor pozitivnega delovanja, je bil na začetku svoje poti zelo nezadovoljen. Martin Luther King se ni mogel sprijazniti z rasno segregacijo. Oznako pozitivnega zgodovinskega lika si je prislužil z glasnim izražanjem nezadovoljstva. Ko vemo in čutimo, da neka stvar ni v redu, je prav, da nezadovoljstvo izrazimo. V družbenem in političnem življenju bi to morala biti dolžnost. To je oblika državljanskega nadzora in angažiranosti. Je predpogoj politike, predpogoj urejanja javnih stvari. Ko jaz izražam nezadovoljstvo ne gre za negativizem ali za iskanje dlake v jajcu. V tej občini je mnogo stvari neurejenih, pokvarjenih in nedomišljenih. To opazujem večino svojega življenja. Slabo želim spremeniti v dobro. To je pozitivnost.

Naslednji korak na poti k pozitivnemu je soočenje. To pomeni, da se soočimo z realnim stanjem. Državljanom pogledamo v oči. Naliti si moramo čistega vina. Pri politiki se na tej točki loči odgovoren politik od demagoga. Churchill je obljubil kri, znoj in solze. Schröder je sebe in državljane soočil s prihajajočo krizo. Kennedy se je soočil s problemi rasnega razlikovanja. Gre za vprašanje kakšnih politikov si želimo? Takih, ki sledijo vzoru pravih voditeljev in državnikov ali takih, ki sledijo nekemu drugemu vzoru? Dovolite, da malo pretiravam. V Sovjetski zvezi so najbolj napredovali v času velike lakote, v Severni Koreji je vse tip top, saj jih greje sonce Velikega vodje. Na ta način je tudi v Tržiču vse lepo, krasno, pozitivno in obsijano s soncem edinega možnega župana. Vsaj, če berete tiskanega Tržičana ? Tako manjka soočenje z nepotizmom in klientilizmom. Ni soočenja z velikanskim kanalizacijskim problemom. Ni soočenja z deponijo odpadkov. Ni soočenja z vse večjim razvojnim zaostankom. Ni soočenja z brezdomci. Ni soočenja s številnimi nepoštenostmi. In tako naprej.

Šele, ko se soočimo s težavami, jih lahko rešujemo. Za soočenjem pridejo dejanja, pride akcija. Tržič potrebuje spremembe. Ne potrebuje spremembe vodstva, kar tako, zaradi spremembe. Potrebuje spremembo vodstva zaradi akcije. Potrebuje ljudi, ki bodo končno resno kaj spremenili. Le tako bo prišla zadnja faza, ki ji pravimo rezultat. Odziv ljudi, s katerimi se srečujem in dopisujem me prepričuje v dober volilni rezultat. Upam, da večina razume razliko med upravičeno kritiko in brezplodnim pritoževanjem. Vem, da je večina nezadovoljna.

Na koncu gre za izbiro med ljudmi. Si želite politika, ki manipulira in laže? Ki slika lažno podobo pozitivnosti in perfektnosti? Ki je prepričan, da je vse v redu? Ali pa si želite politika, ki govori resnico? Ki državljane sooča s stanjem? Ki je nezadovoljen? Ki rešuje probleme in premika meje tega malega sveta?

Jaz bom deloval na podlagi nezadovoljstva – pozitivno. Ne bom si vzel pravice do opozarjanja na ogromne in dolge sence. Ker jih je preveč in ker so povsem očitne. Javni govor o javnih stvareh je osnova demokracije. Vztrajal bom pri svojem slogu, ne bom oportuno molčal in se le smehljal. Ne tekmujem za miss sveta, kandidiram za župana. Kot je sedaj v navadi bodo izbrali volivci. A pazite, z izbiro se ne boste izrekli le o politikih, izrekli se boste tudi o sebi. Se zmorete soočiti s stanjem? Znate narediti korak od nezadovoljstva k dejanjem in rezultatom?