Absurdna sedanjost

Zenon iz Eleje je bil starogrški filozof iz 5. stoletja p.n.š. Najbolj je znan po svojih protislovnih primerih, ki jih imenujemo aporije. Ena od tipičnih dokazuje, da Ahil v tekmovanju ne more ujeti želve. Želva starta z nekaj prednosti. Ahil jo lovi in se ji približa na polovico razdalje, ampak tudi polovico lahko razpolovimo. Tudi pol polovice lahko razpolovimo in naslednjo polovico spet razpolovimo. Tako se Ahil želvi približuje v neskončnost, a ujeti je ne more, saj se razdalja med njim in želvo vedno znova razpolovi.  

Ti protislovni primeri so eden od primerov tistega, čemur pravimo reductio ad absurdum. Gre za argument, ki poskuša utemeljiti trditev s prikazom, da bi nasprotni scenarij vodil do absurda ali protislovja. Z njo lahko ovržemo neko izjavo, tako da pokažemo, da bi to neizogibno privedlo do smešnega, absurdnega ali nepraktičnega zaključka.

Teh aporij sem se spomnil ob premišljevanju vladnih ukrepov proti korona virusu in ob novo zastavljenem semaforju, ki nam govori ob kakšnem epidemiološkem stanju »se bomo odpirali«. Oziroma se ne bomo. Razlog? Glej zgoraj.

Vlada, jasno, ne premore Zenonovega razuma, ne njegove duhovitosti. Pri snovanju svojih ukrepov – aporij ni konsistentna niti ne preveč logična. Vsekakor pa vsaj enako absurdna. Nekaj premisleka nam pove, da vladni puščica ne more zadeti tarče in njen epidemiološki Ahil ne more ujeti želve.

Vlada zapre frizerje. Lasje rastejo. Lasje zrastejo preveč, a ljudje ne morejo k frizerju. Zato frizer na črno pride k njim. Ne samo k njim. Virus se širi.

Ahil je mlad in zdrav, zato ne more umreti zaradi korone. Ne sme na obisk k prijatelju Talesu ali k prijateljici Jokasti, ki sta tudi mlada in zdrava, zato ne moreta umreti zaradi korona virusa. Sme iti na obisk s staršem, ki lahko umrejo zaradi korona virusa.

Ljudje ne smejo smučat na Krvavec ali Kanin. Stežka gredo na izlet v Elejo, Delfe ali v Sirakuzo. Smejo pa se v tisočih zgrinjati v Tamar, na Pohorje ali na Veliko planino.

Virus se najbolj širi v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane (DOS). Najbolj nevaren je v DOS, ker je tam množica »rizične skupine«. Predsednik vlade pravi, da moramo zgraditi še več DOS. (Ker Ahil v pokoju utegne ujeti želvo.)

Takšni so časi. Reductio ad absurdum je postala strokovno-politična deviza, ki je zamenjala razumnost, resnicoljubnost in kritičnost. Kdor glasneje tuli, ima bolj prav.